urban

Spomnim se najstniških let, ko mi je bila radikalnost izjemno ljuba. V knjigah in filmih sem dosledno zasledoval točko preloma, ko se je bilo potrebno odločiti, za katere vrednote so bo borilo.

»Nikoli ti ne bom odpustila! Nikoli več ne bom s teboj spregovorila besede! Ti zame preprosto več ne obstajaš!« je eden izmed možnih zaključkov bolj ognjevitega pogovora v dvoje.

Ko se je apostol Pavel leta 53 po Jezusovem rojstvu odpravil na tretje misijonsko potovanje, še enkrat se je namreč odpravil po vzhodnem delu Rimskega cesarstva, ki ga je takrat še vodil cesar Klavdij, kmalu pa ga je zamenjal Neron, se je z misijonskim zanimanjem in apostolsko dolžnostjo že oziral proti zahodu.

Knjigi Makabejcev sta kot nalašč za potešitev okusa današnjega krvi željnega bralca. Vsebujeta namreč vrsto bojev in krvi, smrti in smrtnih krikov.

Judje posebej izpostavljajo, da je Mojzes ravno na 50. dan po prehodu skozi Rdeče (Trstično) morje, prav v času žetve, stopil na goro Sinaj in doživel Božje razodetje.

Današnji evangelij, ki nam ohranja Jezusov nagovor množici, ki mu je sledila, se za današnje razmere začenja povsem nepredstavljivo. Škofje in duhovniki bi tudi danes želeli imeti tako veliko množico, ki sledi in posluša, kot jo je imel Jezus.

Spomnim se trenutkov, ko mi pride na pamet tuja beseda, za katero vem kaj v slovenščini pomeni, pa vendarle slovenski prevod ne odseva čisto vseh nians te tuje besede.

Smo v času podeljevanja zakramenta svetega reda. Ta v svojem obredniku določa, da kandidat pred posvečenjem, med molitvijo litanij vseh svetnikov, leži na tleh in s tem pokaže svoje spoštovanje do Svetega, nevrednost in zaupanje.

Dragi bratje in sestre! Papež Gregorij Veliki, papež 6. stoletja, je na pobudo benediktinskih sobratov  v štirih knjigah napisal delo »Pogovori« (Dialogi), v katerih pripoveduje o pomembnih italijanskih svetnikih tega stoletja. Največjo pozornost nameni svetemu Benediktu. V drugi knjigi, ki…

Današnji evangelij, ki opisuje začetek javnega delovanja zadnjega v vrsti prerokov in največjega med njimi, Janeza Krstnika, me spominja na vsakoletno »miklavževanje«. Miklavžev sprevod ohranja skozi leta jasno strukturo.